Strokovnjaki so analizirali mehanizme, prek katerih socialna omrežja vplivajo na samopodobo uporabnikov, in ugotovili, da so socialne primerjave ključni dejavnik stresa ali utehe. V svojem poročilu so pojasnili, da nenehno spremljanje idealiziranih življenj drugih pogosto vodi v zmanjšanje samozavesti, vendar pa ima lahko zavestna uporaba teh platform tudi pozitiven učinek, če uporabnik išče navdih namesto tekmovalnosti. Psihologi poudarjajo pomen ozaveščenega ravnanja z digitalnimi vsebinami, saj lahko razumevanje lastnih odzivov na objave prepreči razvoj dolgotrajnih težav z duševnim zdravjem. Raziskava se osredotoča na vprašanje, kdaj primerjanje postane vir stresa in kdaj lahko služi kot oblika socialne podpore ali motivacije. Ključno sporočilo strokovnjakov je, da digitalna pismenost in samorefleksija bistveno pripomoreta k ohranjanju stabilnega samovrednotenja v sodobni informacijski družbi.